Iz Olimpije v dres Hrvaške: odslej samo še Slovenija

Foto: Aleš Fevžer

Pred nami je super nogometna nedelja, ko bosta v Prvi ligi Telemach na sporedu kar dva derbija. V naslednjih odstavkih se posvečamo tistemu med Mariborom in Koprom, ko smo se pogovarjali z velikim upom kanarčkom Leom Rimcem, ki ima za seboj zelo zanimivo nogometno-življenjsko zgodbo.

Bil je veliki up ljubljanske Olimpije. A nezadovoljen z dogajanjem v mladinskem pogonu zmajev je leta 2022 Leo Rimac zapustil zmaje.

Njegovo slovo od slovenske prestolnice pa je imelo še precej bolj drastične posledice. Rimac se je namreč preselil v vrste zagrebškega Dinama, naši južni sosedje pa so kmalu izkoristili tudi njegovo poreklo, mu uredili hrvaški potni list ter ga kot perspektivnega mladeniča vpoklicali v reprezentanco.

Škofjeločan je tako s Hrvati igral na kadetskem evropskem prvenstvu, pri Dinamu pa se je prebil na obrobje članske ekipe, ko pa je zaman čakal na priložnost v prvem moštvu Zagrebčanov. Pri devetnajstih je tako sprejel odločitev, da se vrne domov in obleče dres Kopra. Odločitev, ki je bila najboljša v njegovi karieri. Več pa v nadaljevanju.

Pogovor: Leo Rimac

Ste v odlični formi, tako vi kot ekipa. Začeli ste z dvema zmagama in se pomaknili na drugo mesto lestvice. Za zdaj gre vse tako, kot mora, kajne?

Smo prvi, ki smo začeli priprave in res smo dobro pripravljeni. Najbrž je to razlog za takšno formo. Enostavno smo tako fizično kot psihično bolje pripravljeni od ostalih in to se pozna na igrišču.

Koper je v drugem delu sezone precej prevetril svojo zasedbo, sploh v napadu ste dodali Andraža Ruedla in Briana Oddeija, ki sta v prvem delu igrala nekoliko manj. Kako se ujamete z njima, ob dejstvu, da je tu še Josip Iličić, ki ima prav tako malce drugačno vlogo?

Sami vidite, da stvari delujejo. Jasno tudi Matondo in Manseri sta zelo kvalitetna igralca, ki bosta dobila priložnost. Zagotovo nam vsem veliko pomaga vloga vodje, ki jo ima Josip Iličić. Je pa ‘Rudi’ (Andraž Ruedl, op. a.) dočakal svojo priložnost in pokazal svojo kvaliteto. Ta pri Oddeiju ni bila nikoli sporna. Enostavno sta potrebovala trenutek, ko bosta dobila več priložnosti za dokazovanje. To sta odlično izkoristila.

Zdaj je pred vami tekma z Mariborom, ki ste ga prehiteli na lestvici. Torej še ena priložnost za dokazovanje, da spadate v vrh slovenskega nogometa. Kakšen dvoboj bo to?

Iskreno, tekma bo težka. Ampak gremo na zmago, kot pravi trener, nikoli ne igramo na remi. Smo dobro pripravljeni, smo v dobri formi, tekma prihaja v pravem trenutku. Po Primorju smo imeli nekaj počitka, tako da bomo tudi dovolj sveži za to tekmo.

Potem ko ste zadnja leta igrali v mladinskem pogonu Dinama, je to zdaj vaša prva sezona v članskem nogometu. Kakšen je bil za vas ta prehod med mladinskim in članskim nogometom?

Iskreno, bil sem pripravljen na to, ker sem že v Dinamu nekaj mesecev treniral s člansko ekipo. Vemo pa, kakšno kvaliteto ima Dinamo. Edina težava je bila ta, da sem prišel v Koper malce pozno in poletnih priprav nisem oddelal v celoti. Nekaj časa sem potreboval, da sem se ujel, zagotovo pa je zdaj lažje, ko sem oddelal zimske priprave in to se pozna na moji igri.

Vaša zgodba je zelo zanimiva. Če se vrnemo v obdobje v Olimpiji, zakaj ste kot 16-letnik zapustili Ljubljano in odšli v Dinamo? Kaj so bili glavni razlogi?

Iskreno, situacija v Olimpiji je bila zelo slaba. Ne vem, zakaj, ampak direktorji šole so se nenehno menjavali, bil sem daleč od članske ekipe, sem pa na koncu igral za mladince, ki jih je vodil Jasmin Jerič. Opazili so me skavti Dinama in me povabili na preizkušnjo. To je bila priložnost, ki je nisem mogel izpustiti, odšel sem na turnir v dresu Dinama, zadovoljni so bili z mano in odšel sem v Zagreb.

Vemo, kako je, ko izstopaš v mlajših selekcijah Dinama. Navadno se hitro znajdeš v reprezentančnih selekcijah Hrvaške. Tudi pri vas so izkoristili to možnost. Kako in zakaj ste sprejeli odločitev, da nastopite za Hrvaško?

V slovenski reprezentanci sem bil, dokler sem bil član Olimpije, nato me niso več vpoklicali. Reprezentanca pa je ključna za mladega nogometaša, spremlja jo veliko ljudi, predvsem oglednikov in športnih direktorjev. Ko sem prišel v Dinamo, so mi po dveh mesecih priskrbeli hrvaški potni list ter me vpoklicali v reprezentanco.

Poseben trenutek kariere je bil zagotovo gol proti Sloveniji v kvalifikacijah za kadetsko evropsko prvenstvo, s katerim je Hrvaška premagala Slovenijo. Kaj vam je šlo takrat skozi misli?

Čustva so prisotna pri vsakem zadetku. Takrat smo se uvrstili naprej tako Hrvati kot Slovenci, ampak po porazu so bili nogometaši Slovenije žalostni. Stopil sem do nekaterih in jih tolažil, da so vseeno na prvenstvu, nakar me je član štaba slovenske reprezentance odgnal – češ, da to niso moji prijatelji in da se nimam kaj pogovarjati z njimi. Ne vem, takrat sem se res počutil slabo, to so nenazadnje moji prijatelji in ni bilo potrebe za takšen odnos.

Ko ste se vrnili v Koper, je hitro sledil tudi klic selektorja Andreja Razdrha v mlado slovensko reprezentanco. Kako lahka oziroma težka je bila odločitev, da znova zamenjate nogometni potni list?

Ves čas sem bil v dobrem odnosu z direktorjem Ačimovićem, nenazadnje sem tudi igral z njegovim sinom Mateom, s katerim sva prijatelja. V vmesnem obdobju me je klical tudi selektor Slovenije U-19 Mišo Brečko in mi dejal, da so mi vrata vedno odprta. Že takrat sem mu dal pozitiven odgovor, saj sem Slovenec, imam se za Slovenca. Ta vrata so mi bila torej vedno odprta, odločitev pa je bila moja. Odločil sem se za Slovenijo in tako bo ostalo.

Če pogledava v bližnjo prihodnost, kakšna je perspektiva Kopra v naslednjem obdobju? Proračunsko gledano zaostajate za Celjem, Mariborom in Olimpijo, ampak kakšen pa je pogled iz slačilnice – se je Koper v tej sezoni sposoben boriti za vrh lestvice?

Iskreno, lahko se. Ekipa oziroma igralci ne gledamo na proračunske okvirje, naš prvi cilj je, da se uvrstimo v Evropo in s tem tudi finančno pomagamo klubu, ker vemo, da se v Evropi deli resen denar. Tako da ves nas fokus je na tem, da se prebijemo v evropska tekmovanja.

Odločitev, da se torej vrnete iz Dinama v Slovenijo oziroma Koper, se zdi prava. Se strinjate?

To je bila po mojem mnenju najboljša odločitev v moji dosedanji karieri. V Dinamu so sicer govorili, da če zapustiš klub in se preseliš v Slovenijo, nisi naredil nič, ampak zavedam se, da sem zdaj v članskem nogometu, ki je nekaj povsem drugega kot mladinski. Koper je izvrstna odskočna deska za prihodnost. Počutim se odlično, ekipa je dobra. Vse je tako, kot mora biti.